V King.Prostor so dostopni podatki zemljiškega katastra. Zemljiški kataster ima več grafičnih prikazov parcel: zemljiško katastrski prikaz (ZKP), zemljiško katastrski načrt (ZKN), zemljišče pod stavbo (ZPS) in urejene meje. Ti grafični prikazi med sabo niso nujno usklajeni.
V nadaljevanju povzemamo nekaj bistvenih navedb o grafičnih prikazih zemljiškega katastra in stopnji zaupanja v le te. Viri navedb so področna zakonodaja in številne strokovne objave Geodetske uprave RS in Inženirske zbornice Slovenije.
ZKP/ZKN
Evidentiranje parcel in vodenje zemljiškega katastra ureja Zakon o evidentiranju nepremičnin. Parcela nastane v Zemljiškem katastru z delitvijo parcel, z združitvijo parcel ali s komasacijo. Grafično so parcele prikazane v ZKP in ZKN.
ZKP je zvezen prikaz mej parcel na območju Republike Slovenije in je slika oblike in medsebojne lege parcel.
ZKP se ne sme neposredno uporabljati za ugotavljanje poteka meje po podatkih zemljiškega katastra, lahko pa se uporablja za prikaz drugih podatkov,
v geografskih informacijskih sistemih ali za druge podobne namene z opozorilom, da je prikaz mej informativen.
ZKN vsebuje parcele, ki imajo vse točke na lomih meje evidentirane s koordinatami zemljiško katastrskih točk s predpisano natančnostjo. ZKN ni zvezen prikaz.
Kako je nastal ZKP?
Z digitalizacijo analognih katastrskih načrtov je po letu 1990 začela nastajati osnova za današnji zemljiško katastrski prikaz.
Analogni katastrski načrti so na različnih območjih bili različne kvalitete, vodeni v različnih merilih, z različno stopnjo natančnosti.
To se tudi danes odraža na natančnost ZKP, zato je ZKP informativni prikaz oblike in medsebojne lege parcel.
Evidentiranje parcele v ZKN
ZKN nastaja s terenskimi meritvami. Na osnovi terenskih meritev se izdela geodetski elaborat, ki je obvezna strokovna podlaga pri vložitvi zahteve za evidentiranje parcele na Geodetski upravi. Geodetska uprava izda upravni akt, odločbo o vpisu sprememb v Zemljiški kataster. Parcela se vključi v ZKN prikaz, če ima vse točke na lomih meje evidentirane s koordinatami zemljiško katastrskih točk s predpisano natančnostjo.
Vzdrževanje in spreminjanje ZKP
Vzdrževanje ZKP poteka tako, da se parcele po evidentiranju v ZKN vklopijo v ZKP, na način, da se ne porušijo medsebojna razmerja med sosednimi parcelami.
Na območjih, kjer so izvirni katastrski načrti bili ustrezne kakovosti in natančnosti, je današnji ZKP prikaz lahko enak ZKN prikazu.
Geodetska uprava po potrebi lahko spremeni ZKP zaradi lokacijsko boljšega prikaza mej.
Ta sprememba ne vpliva na stvarnopravne pravice lastnikov parcel in geodetska uprava o njej ne obvešča lastnikov parcel.
Urejene meje
Meje, ki so evidentirane na podlagi upravnega ali sodnega postopka, se v zemljiškem katastru evidentirajo kot urejene meje.
To je linijski sloj, ki se grafično prikazuje tako, da ustreza ZKP prikazu, torej informativna lega in oblika meje.
Parcela ima lahko urejeno mejo ne glede na to ali je vključena v ZKN prikaz.
Če ima parcela vse meje vpisane kot urejene meje, rečemo, da je parcela urejena.
Stopnja zaupanja v podatke o legi in obliki parcele
Podatki o parcelah torej dosegajo različne stopnje zaupanja. Stopnja zaupanja je odvisna od tega ali se parcela nahaja v ZKN in ali ima urejene meje.
| stopnja zaupanja | ZKN | urejena parcela |
|---|---|---|
| 1 | DA | DA |
| 2 | DA | NE |
| 3 | NE | DA |
| 4 | NE | DELNO |
| 5 | NE | NE |
Prikaz parcele v ZKP je groba informacija o legi in obliki parcele v prostoru.
Prikaz parcele v ZKN je pravilen prikaz lege in oblike parcele v prostoru, ob upoštevanju ranga kvalitete točk. Rang kvalitete točk je del atributivnih podatkov ZKN sloja.
Najbolj lahko zaupamo v podatke o legi in obliki parcele, če je parcela vključena v ZKN,
ima boljšo kvaliteto točk in ima vse meje urejene.
Za več informacij, o pravilni uporabi podatkov zemljiškega katastra, si lahko pogledate predavanje “ZKP/ZKN ali kako interpretirati grafični del zemljiškega katastra?”, ki ga je pripravila Inženirska zbornica Slovenije v dogovoru z Geodetsko upravo.